Bivanju dajemo utrip
S toploto in zemeljskim plinom oskrbujemo 75 % stanovanj v Mestni občini Ljubljana, do leta 2024 načrtujemo povečanje na 80 %.
Energetika Ljubljana prebivalcem Mestne občine Ljubljana zagotavlja dva temeljna sistema za daljinsko oskrbo z energijo, in sicer sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom.
Sistem daljinskega ogrevanja oziroma vročevodni sistem ogrevanja, ki sodi med okoljsko najsprejemljivejšo energetsko oskrbo, se razprostira predvsem v osrednjem delu mesta Ljubljane in oskrbuje 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5.700 poslovnih uporabnikov.
Drugi energetski sistem v Ljubljani je omrežje zemeljskega plina, ki se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednih občinah. Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z visoko energetsko vrednostjo in je primeren za uporabo na območjih, kjer je lahko kakovost zraka problematična. Z zemeljskim plinom se za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode ali za kuho preko omrežja Energetike Ljubljana oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3.000 poslovnih uporabnikov.
Oba sistema skupaj obsegata več kot 1.600 km infrastrukture in predstavljata enega največjih ter okoljsko in energetsko učinkovitih sistemov za daljinsko oskrbo z energijo v tem delu Evrope.
Skupna dolžina vseh cevi vročevoda in plinovoda obsega 1.600 km, kar pomeni, da bi jih lahko eno za drugo položili od Ljubljane pa vse do Londona.
Na sistem daljinske oskrbe s toploto, ki poteka le na območju Mestne občine Ljubljana, je priključena že večina večjih objektov, izkoriščenost vročevodnega omrežja pa je primerljiva z državami Evropske unije.
Sistem daljinskega ogrevanja je v Ljubljani že tako uveljavljen, da se nanj priključujejo vsi novi objekti, ki se gradijo na območju, kjer je predviden ta sistem.
Sočasno s priključevanjem novogradenj in širitvijo omrežja so bile na sistem priključene tudi vse večje kotlovnice in tudi veliko število večjih stanovanjskih, industrijskih, poslovnih in drugih objektov, ki še niso imeli vgrajeno centralno ogrevanje.
Omrežje daljinskega ogrevanja skupaj s povratnimi cevmi meri več kot 500 km.
Osnovni obratovalni podatki
| Sistem daljinskega ogrevanja (vročevodno in parovodno omrežje) | 2019 | |
|---|---|---|
| Dolžina vročevodnega omrežja | km | 271,1 |
| Dolžina parovodnega omrežja | km | 8,5 |
| Priključna moč - vročevodno omrežje | MW |
1.187,8 |
| Število priključenih toplotnih števcev | kos | 4.920 |
| Število priključenih parovodnih števcev | kos | 20 |
| Proizvodnja toplote (vroča voda in para) | GWh | 1.290 |
Vir: Letno poročilo 2019
ENERGETIKA LJUBLJANA s svojim plinovodnim omrežjem povezuje Mestno občino Ljubljana, Brezovico, Dobrovo-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Škofljico, Log-Dragomer, Ig, Grosuplje in Medvode.
Zemeljski plin je zaradi okoljskih prednosti in vpliva na kakovost zraka okoljsko in energetsko ustrezen energent za urbana območja. Za ohranitev pomembne vloge zemeljskega plina kot fosilnega vira v postopnem prehodu v nizkoogljično družbo, je potrebno zagotoviti čim večje število aktivnih odjemalcev. To je hkrati tudi želja vsakega distributerja zemeljskega plina, ki gradi omrežje in priključne plinovode.
Celotno plinovodno omrežje meri že 1.060 km. Glavni plinovod se je v zadnjih 10 letih podaljšal za 140 km, od tega za 65 km MOL.
Osnovni obratovalni podatki
|
Sistem oskrbe s plinom |
2019 | |
|---|---|---|
| Dolžina glavnega plinovodnega omrežja | km | 726 |
| Priključna moč | MW | 1.693,3 |
| Priključeni plinomeri | kos | 57.229 |
| Letna distribucija zemeljskega plina | v MWh | 766.021 |
Vir: Letno poročilo 2019
Načrt nujnih ukrepov
Kot operater distribucijskega sistema zemeljskega plina smo pripravili Načrt nujnih ukrepov , ki vsebuje možne okoliščine za uporabo nujnih ukrepov ter način, čas in obseg njihove izvedbe.