Oblačno, megla
  • -3 °C
  • Oblačno, megla
Reported on:
18. December 2017 - 3:00

080 28 82

Nov korak za čistejši zrak z UZP polnilnico za tovorna vozila

 

Odprli smo prvo javno polnilnico za tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin v Sloveniji  

V Sloveniji je odslej moč polniti tovorna vozila na utekočinjen zemeljski plin. Uvedba utekočinjenega zemeljskega plina kot pogonskega goriva v tovornem prometu predstavlja odločen korak k zmanjšanju ogljičnega odtisa in emisij iz prometa in je pot k razogljičenju transporta.

 

 Majhen in hkrati velik korak naprej

 

Postavitev prve polnilnice na utekočinjen zemeljski plin v Sloveniji je majhen korak za omejevanje vplivov na okolje in velik korak v smeri zagotavljanja novega, univerzalno uporabnega goriva, je ob današnji otvoritvi izpostavil Srečko Trunkelj, namestnik direktorja Energetike Ljubljana. Energetika Ljubljana v prvem kvartalu leta 2018 namreč začenja tudi z distribucijo zemeljskega plina iz skladišča utekočinjenega zemeljskega plina v občini Grosuplje ali kot je poudaril Trunkelj: »S tema dvema projektoma je vzpostavljena logistika dobave utekočinjenega zemeljskega plina v Slovenijo in s tem postaja to gorivo na razpolago vsem, ki želijo ob nezmanjšani funkcionalnosti naprav in vozil, ob enakem ugodju in, kar je še posebej pomembno, ob nižjih stroških zmanjšati svoj emisijski odtis.«

 

Andrej Stušek, direktor jeseniške družbe Enos je izpostavil, da se je Slovenija vrisala na zemljevid utekočinjenega zemeljskega plina, kar brez vseh sodelujočih partnerjev ne bi bilo mogoče: »Prva polnilnica je tu, prvi tovornjak je tu in na nas je, da začnemo to tehnologijo uporabljati.« S tem je pozval tudi državo, da s subvencijami podpre uporabo tega goriva in s tako pripomore k njegovi širši uporabi.

 

Predstavnik španskega Ham Criogenica Antonio Murugo Perez je zbranim povedal, da so »pred leti spoznali, da bo utekočinjen zemeljski plin gorivo prihodnosti, danes pa jo z njim že spreminjamo«. Poudaril je, da je Slovenija postala del tistih evropskih držav, ki verjamejo v ta nov, okolju prijazen in ekonomičen vir energije, ki je hkrati odlično sredstvo za zmanjšanje obremenitve zraka, ki jih povzroča težki tovorni promet.

 

Mediteranski koridor povezal Slovenijo in Španijo

 

Predstavnica evropske agencije INEA Sofia Papantoniadov je izpostavila, da težki tovorni promet še vedno prispeva približno četrtino emisij CO2 in da je še vedno v največji meri odvisen od nafte. »Iz tega razloga smo se odločno zavezali zmanjšati emisije tudi na področju tovornega prometa, zato bo v prihodnjih letih na cestah vse več vozil na utekočinjen zemeljski plin.« Dodala je, da bo z mobilno polnilnico, ki od danes naprej stoji v Ljubljani, tako tudi kmalu jasno, kako se lahko načrti za širitev rabe tega goriva razvijajo dalje.

 

Klemen Potisek, državni sekretar za energetiko na Ministrstvu za infrastrukturo je izpostavil, da so v nacionalni strategiji za alternativna goriva zapisani zahtevni in ambiciozni cilji, med katerimi je tudi ta, da bodo do leta 2030 vozila na utekočinjen zemeljski plin dosegla 12-odstotni delež. Poudaril je tudi, da je ta projekt za Slovenijo pomemben predvsem z vidika dejstva, da smo »tranzitna država in zemeljski plin je trenutno edina dobra alternativa za čistejše okolje v težkem tovornem prometu.«

 

Preden država napiše energetski koncept, ga Ljubljana že izvede

 

Župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, ni skrival ponosa nad še eno za okolje pomembno pridobitvijo. Pošalil se je, da preden država napiše energetski koncept, ga Ljubljana že izvede, ter ob tem dodal, da se lahko marsikatera gospodarska družba zgleduje po javnem sektorju oz. javnih podjetjih, ki znajo načrtovati in izvajati pomembne okoljske projekte in so ob tem še konkurenčna v svojih storitvah. Pri tem je izpostavil tudi razvojne načrte Energetike Ljubljana, in sicer izgradnjo plinsko-parne elektrarne ter širitev plinovodnega omrežja v občino Grosuplje: »Vsi skupaj smo lahko veseli, da smo tako napredni. Ljubljana je lahko vzor celi Evropi.«

 

Potrebno je takojšnje spreminjanje obstoječega stanja

 

Zbrani so se strinjali, da je na poti do dekarbonizacije prometa še kar nekaj ovir, a da je hkrati še pomembneje, da se vsi zavedamo potrebe po takojšnjem začetku spreminjanja obstoječega stanja, sicer bo dekarbonizacija prišla prepozno.

 

Postavitev polnilnice na utekočinjen zemeljski plin Ljubljani je slovensko-španski partnerski projekt družb ENOS, d.d., Energetike Ljubljana d.o.o. in HAM CRIOGENICA, S.L. Projekt je sofinanciran s strani EU. Več informacij o projektu najdete spodaj.

 

Avtor fotografij je Urban Štebljaj

 

 

Otvoritev

Demonstracija polnjenja vozila

 

Mobilna polnilnica

Polnjenje tovornega vozila

 

Uporaba predpisanih zaščitnih sredstev

Polnjenje je hitro in enostavno

 

Dodatne informacije

 

LNG- utekočinjen zemeljski plin

Utekočinjen zemeljski plin (angleško Liquefied Natural Gas) je zemeljski plin, ki je ohlajen na –161 stopinj Celzija pri tlaku 1 bar in je svojo agregatno obliko iz plinastega spremenil v tekoče stanje. Pri tem se je njegov volumen v primerjavi s prvotno plinasto pojavno obliko zmanjšal za 600-krat. Zaradi tega je mogoč transport zemeljskega plina ne le preko plinovodov, ampak tudi po morju, rekah, cesti in železnici. Utekočinjeni zemeljski plin (LNG) vsebuje do 98 odstotkov metana.

 

Mediteranski koridor

Polnilnica v Ljubljani je rezultat realizacije evropskega projekta uvajanja goriva utekočinjenega zemeljskega plina v promet na območju Republike Slovenije - Instrument za povezovanje Evrope za leto 2015 (projekt 2015-EU-TM.0292-S). V obsegu projekta je šest LNG polnilnic na Mediteranskem koridorju, to je med Barcelono in Ljubljano. Poleg Barcelone in Ljubljane so polnilnice Mediteranskega koridorja še v La Jonqueri (Španija), Marsseilu (Francija), Torinu in Benetkah (Italija).

 

 

LNG polnilnica v Ljubljani

LNG polnilnica v Ljubljani je mobilna polnilnica. Uporabni volumen kriogenega zalogovnika je 50,5 m3, (cca 22.500 kg LNG), kar zadošča za cca 95 polnitev praznega rezervoarja tovornega vozila.  Nazivni tlak zalogovnika je 18 bar. Hitrost polnjenja vozil je 4500 kg/h, kar pomeni, da je prazen rezervoar, volumna 510 litrov, na tovornem vozilu poln v 4-ih minutah.

Polnjenje vozil

Pri polnjenju vozil z LNG je treba upoštevati enako stopnjo varnosti kot pri naftnih derivatih. Dodatno je predpisana uporaba zaščitnih rokavic, čelade z vizirjem in obleke z dolgimi hlačnicami in rokavi.

 

 

Okolju prijazno gorivo

Pri zgorevanju zemeljskega plina se v ozračje ne sproščajo žveplo, težke kovine in saje, nastaja pa tudi manj ogljikovega dioksida, zato širitev uporabe goriva LNG predstavlja pomemben ukrep za zmanjševanje izpustov predvsem iz transportnega prometa.

Manj emisij in manj hrupa

Povedano v številkah se z uporabo LNG v primerjavi z dizlom zmanjšajo emisije trdih delcev za 95 odstotkov, dušikovih oksidov (NOx) za 35 odstotkov, ogljikov dioksid (CO2) za 10 odstotkov oz. za 100 odstotkov, če je metan pridobljen iz bioplina. Motorji, ki kot pogonsko gorivo uporabljajo LNG, povzročajo za 5 decibelov manj hrupa, kot primerljivi dizel motorji.

 

Cenovno ugodno gorivo

S širitvijo mreže polnilnic za tovorna vozila LNG postaja tudi cenovna alternativa pri prevozih na srednje in dolge razdalje v Evropi. Njegova cena je trenutno za okoli 35 odstotkov nižja od na primer cene dizelskega goriva.

Alternativa kurilnemu olju in UNP

Utekočinjen zemeljski plin predstavlja tudi alternativo za kurilno olje in utekočinjen naftni plin (UNP), saj se lahko s pomočjo postaj za uplinjanje uporablja tudi za oskrbo z zemeljskim plinom na tistih območjih, kjer še ni zgrajeno plinovodno omrežje.

Otvoritev prve polnilnice na utekočinjen zemeljski plin za tovorna vozila
1 |
+ -
Prikaži več Prikaži manj